Puerto Escondido

Nic kaj drasticno novega.

Izlezavava na plazi. Jeva. Pijeva. itd.

Vroce in soparno, da kaj drugega niti ni za poceti.

Jutri odrineva proti Acapulcu in naslednji dan proti Mexico City-ju, da malo razbijeva pot (drugace je to 13h voznje z avtobusom (ali 18h, nihce ne zna povedati natancno)).

Lepe pozdrave vsem,

T&L

Poroka II in Oaxaca

Tisto prej je bila seveda zajebancija. Ce je kdo nosec, sem to jaz, mehiska hrana mi zmeraj bolj prija.

Najprej nekaj novic iz poroke.

Poroka je bila zelo sproscena, dogajalo se je v majhni mehiski cerkvici (vsaj glede na ostale, ki sva jih videla). V ozadju je bilo cuti skotske dude, zenin pa je imel obleceno kiklo. Pardon, skotski kilt. Nevesta je bila bolj stadardno bela. Tina me je pravkar opomnila, da je bila bez, ne bela. Nisem opazil, moram priznati.

Sledil je sprejem v vikend rezidenci avstralske ambasade. Slika mladoporocencev z rezidenco v ozadju:

Sprejem se je zacel dokaj standardno, z govorom oceta neveste, sestre, pric itd. potem je sledila dobra vecerja in se boljsa zurka. Tina je prepricana, da sem se ga prevec napil, sam pa sem mnenja, da sem bil ravno prave volje. Nikoli si nisem mislil, da me bo Tina vlekla iz plesisca in ne bo hotela plesati z mano, ampak tudi cudezi se ocitno dogajajo. Mimogrede, tudi ostali gosti se strinjajo, da sem bil ravno prave volje (Tina pravi: moski del). Res je sicer, da sem se na poti domov preko vokitokija pogovarjal (v spanscini) z vsemi taksisti v okolici mesteca, kjer smo prebivali, ampak vsaj nasemu taksistu je bilo to izredno vsec.

Se par slikic iz prejsnjega tedna:

(sprejem pri ambasadorju)

(pred naso hiso pred odhodom na poroko s sostanovalci; ja Luka ima na obeh slikah isto obleko)

- slovensko-avstralski piknik v nasi hisi

Oaxaca

Pred parimi dnevi pa sva prispela v mestece Oaxaca (beri Ohaka).

Mimogrede, zelo sem razocaran nad Tininim znanjem spanscine. Po dveh tednih v Mehiki in pred tem nekaj dnevi v Madridu je vse, kar zmore, ko zeli pritegniti pozornost nekoga, tak pristni drameljski EEEJJ! Katastrofa. (Ce sem pa na dopustu, pravi). No ja, pa se: `Luka, dej se zmen`.

Oaxaca. Lepo. Kolonialno. Mesto. Lezi v lepi dolini. Okoli ogromno rusevin, pardon, arholoskih najdb. Predvsem dveh mehiskih civilizacij - Zapotekov in Mixtekov (poleg Inkov in Aztekov je bilo tu pred prihodom Spancev se devet velikih civilizacij). Ogledala sva si torej te zanimivosti, jedla njihovo znamenito cokolado (od tu cokolada baje izvira), pila njihov mezcal (podobno kot tekila, samo veliko vec okusov) in seveda jedla. Danes sva si med drugim ogledala `zamrznjene` slapove (podobno Pamukalam), ki so bili sicer zanimivi, se bolj zanimiva pa je bila voznja do njih. Iz Oaxace dolina (cca. 1500m nadm. visine) smo se povzpeli na 3000+m in potem spustili nazaj na 2200m. Zanivia pa je bila cesta, po kateri se je to odvijalo. Matija, ti bi uzival. Tina pa ni. Makadam, da ga tezko najdes, samajama in strmo, s prepadi in zmesanim Mehiskim voznikom. Skoraj naju je pobruhal avstralski sopotnik, ki je vceraj malo prevec spil (kot pravi njegova punca, sam pravi, da ga je ravno prav).

Jutri greva proti Pacifiski obali, se ne veva katero mesto. Se beremo, ko najdeva internet.

Poroka

No, pa sva porocena...

G. Vodusek in ga. Batistic od sedaj naprej.

Tekila dela cudeze.

Zarecen kruh pa to...

Sam sma bla tak vesela, da je noseca, da si nisma mogla pomagat.

Res, ja.




Kar se tice manj zanmivih novic...
Nasla sva par ur pri natrpanem urniku, da mal sporociva, kaj se dogaja.

V torek smo imeli eno bolj mirno vecerjo z ozjo druzino. Hrana dobra, pijaca tudi.

V sredo je bil sprejem pri avstralskem ambasadorju oz. v njegovi rezidenci. Na zanimiv nacin porabljen denar avstralskih davkoplacevalcev. Potem sta sledili mini dekliscina in mini fantovscina. Dekleta so se ucila plesati salso, fantje pa ne. Oboji pa smo se potem 'rahlo' otekilani dobili v enem klubu, kjer se je plesalo in pilo, dokler nismo nasli enega od gostov nezavestnega pod naso mizo. Avstralci pac.

Vceraj smo se brez izjeme zbudili vsaj z glavobolom, nekaterim pa so bile mehiske skloljke tako vsec, da so jih vec ur objemali. Potem je sledil prevoz z avtobusom v malo mestece 80km juzno od Mexico Citya, ki se klice Tepozlan. Tu je vsak nasel svojo nastanitev, s Tino si deliva eno podezelsko hisko s se stirimi gosti. Ko smo prispeli sta naju pricakala vrtnar in njegova zena - kuharica/cistilka, ki pa na zalost (ali na sreco) govorita samo spansko. Dogovorili smo se, da nam je Vicente sel iskat na trg vse kar se tice hrane, MariaElena pa nam bo pomagala pri pospravljanju in kuhanju. Za danes smo povabili nekaj kolegov na zar zurko.

Jutri sledi poroka, v nedeljo pa se brunch (mesanica med zajtrkom in kosilom.)

Aja, na poroko je povabljenih okoli 150 ljudi, od tega jih je okoli 100 priletelo iz tujine. Ta folk je cist zmesan.

Lepe pozdrave,

mladoporocenca

Mehika - Mexico City

Lepe pozdrave vsem skupaj.

Prvo javljanje iz zahodne poloble.

Let je bil ok. Dolg ampak sam sem ga na sreco vecino prespal. Za Tino ne vem, ker sem spal.

V soboto zjutraj smo pristali v enem najvecjih mest na svetu. Mogoce ne po povrsini ampak zagotovo po stevilu prebivalcev. Pravijo, da jih je okoli 20 miljonov.

Zaenkrat sva spoznala sam center mesta; pravijo mu Centro Historico. Najdla sva si en 'poceni' (20 evrov na noc) hotel blizu glavnega trga - Zocalo (ime trga, ne hotela). Prevandrala sva verjetno vse ulice v blizini, pila raznorazne sokove in jedla zanimivo (ne nujno okusno) hrano. Tina pravi, da bo spet shujsala, reva izbircna.

Zelo zanimivo je, da zelo malo ljudi govori anglesko (ali pa nocejo). Zato se trudiva s spanscino. Je jezik, ki gre kar lepo v uho, samo razumes ne... Osnove ze gredo nekako, ko pa 'zalaufajo' pa samo zabodeno gledas. Je pa res, da je vsak dan bolje. Meni se vecinoma zdi, da vem, kaj mi hocejo povedati (Tina pravi, da blefiram, ampak zaenkrat smo se vse zmenili). Najhuje je bilo pri hrani, ker angleskih menijev vecinoma ne poznajo, v restavracijah, kjer jih imajo, je pa hrana praviloma zanic. Ampak ne skrbet, bova prezivela. (Carne pomeni meso, ce se kdo znajde v podobnih tezavah; za Voduske (Marjeta izvzeta) -> Pollo pomeni piscanec, sin pa brez, torej 'sin pollo').

Sla sva tudi na izlet do Teotihuacuana, ki je 50km severno od Ciudad de Mexico. Sva malo dobila obcutka, kako veliko to mesto dejansko je... Mogoce bilo vmes enih 20km polj in kaktusov in podobnega, drugace pa sama poseljenost in nic zelenja.

Kakorkolizepac, Teotihuacan je 2000+ let staro mesto z dvema velikima in vec manjsimi piramidami, ki se razprostira ob vec kilometrov dolgi glavni ulici imenovani aleja mrtvih (ne vem zakaj). In to ulico je treba prehoditi gor in dol. Imajo sicer nek vlakec, ki ti prihrani pol poti, ampak nezen glasek z desne mi je non-stop sepetal: a se ni lepo sprehajati?. Same piramide so sicer zelo impozantne - najvecja, posvecena bogu sonca je tretja najvecja piramida na svetu (za Keopsovo in se eno mehisko). Pa nacin gradnje je drugacen, pa ... eh, tukaj in tukaj si preberite vec, ce vas zanima. Midva pa prispevava slikco:

Sedaj sledi se malo mestnih potepanj, potem pa na poroko v mesto 50km juzno od Mexico City-ja. Verjetno se javima po poroki.

T&L